Dvomov o koncu kariere Ilke Štuhec zdaj dokončno ni več. Dvakratna svetovna prvakinja bo prihodnji teden nastopila še na smuku in superveleslalomu finala svetovnega pokala na Norveškem, nato pa bo tekmovalne smuči postavila v kot.

Slovensko smučanje tega ne pomni že 34 let

Alpsko smučanje

5:00 2

Alpsko smučanje

5:00 2

Zakaj so Slovenci pri vrhu skakalnih diskvalifikacij?

Smučarski skoki

5:00 5

Smučarski skoki

5:00 5

“Dokler si ne premislim,” je ob obvezni dvignjeni obrvi in hihitanju na vprašanje o koncu dolge in uspešne kariere v zadnjih tednih večkrat odgovorila Ilka Štuhec. Ni si premislila. Sezona 2025/26 je zanjo nepreklicno zadnja. Prihodnjo nedeljo se bo v Kvitfjellu še zadnjič postavila pred startno palico, se v svojem slogu zazrla v daljavo, odločno izdihnila, pogledala v nebo, se rahlo nasmehnila in se podala na progo svetovnega pokala.

Ne načrtuje smučanja v narodni noši ali kakšnem drugem kostumu. Tudi ustavljanja med nastopom ali prečkanja ciljne črte v slogu Bojana Križaja in Tine Maze ne gre pričakovati. Na poslovilni tekmi želi tekmovati. Kot je tekmovala pred 19 leti, ko je kot aktualna mladinska svetovna prvakinja v Lenzerheideju prvič začutila utrip na odru tekme svetovnega pokala.

Odločitev za konec športne poti in s tem pomembnega življenjskega poglavja ni presenetljiva, prej pričakovana. Po poškodbi Lindsey Vonn in umiku Federice Brignone je bila najstarejša potnica karavane svetovnega pokala. Obenem je že nekaj časa jasno tudi, da je 35-letna Mariborčanka svoj rezultatski zenit dosegla že pred časom. Zadnji naboj je na simbolični ravni izstrelila v Cortini d’Ampezzo, kjer je lovila edino manjkajočo lovoriko.

A tudi brez olimpijske kolajne se s tekmovalnim slovesom Ilke Štuhec zaključuje ena najbolj uspešnih karier v zgodovini slovenskega alpskega smučanja. Predvsem pa se končuje zgodba o izjemni borbenosti, vztrajnosti in nepopustljivosti, s katerimi je smučarka izpod Pohorja po eni strani plemenitila nadarjenost in po drugi strani premagovala številne ovire, ki so se v dobrih dveh desetletjih znašle na njeni smučini.

Dvakrat si je huje poškodovala koleno – prvič kot obetavna najstnica že leta 2008, drugič devet let pozneje, tedaj kot prva dama svetovnega smuka. Prestala je več operacij, vmes staknila še nekaj manjših poškodb in posledično večji del kariere plačevala ceno zdravstvenih težav. Vseeno se je po vsakem udarcu odločno vračala in se vrnila.

In čeprav so poškodbe in pravzaprav stalen boj za iskanje pravega delovnega okolja, kar je naposled rešila z oblikovanjem samostojne ekipe, večkrat zavrli karierni razvoj, jo njena rezultatska kartoteka uvršča med najboljše slovenske smučarje in smučarke vseh časov. Med dosežki izstopata dva naslova svetovne prvakinje v smuku (St. Moritz 2017 in Aare 2019) in mala kristalna globusa za zmagi v smukaškem in kombinacijskem seštevku svetovnega pokala. Obenem je bila leta 2017 druga v skupnem seštevku, na posameznih tekmah pa je slavila kar enajst zmag in zbrala 22 uvrstitev na oder za zmagovalke. V glavnini teh kategorijah jo pravzaprav prekaša le Tina Maze.

Nase je opozorila že v mlajših kategorijah, kjer je med drugim po dvojnem zmagoslavju na EYOF-u kot edina Slovenka postala mladinska svetovna prvakinja tako v slalomu kot tudi v smuku. Za popoln članski smučarski opus pa ji, kot omenjeno, pravzaprav manjka le olimpijsko odličje. To ji očitno ni bilo usojeno, saj se na največje tekmovanje (nastopila je na ZOI 2014, 2022 in 2026) zaradi poškodb in kariernih nihanj ni nikoli podala v želeni formi in s priponko favoritinje. Kot je dejala pred kratkim, se je s tem sprijaznila že pred leti, ko je obiskala Olimpio, zibelko olimpizma.

Letos se je od ZOI le še poslovila. Zdaj je napočil čas še za dokončno smučarsko slovo. Kariero, ki je bila nekaj posebnega tudi zaradi sodelovanja z mamo Darjo Črnko, kot trenerko, serviserko ali vodjo ekipe, brez kančka dvoma zaključuje z velikim ponosom.

V svetovnem pokalu je zbrala 250 startov. Zadnja jo čakata prihodnji teden. V soboto bo del smukaškega finala, dan zatem, 22. marca, pa bo kariero sklenila s superveleslalomskim nastopom.

Tadej Pogačar, pozor: olimpijski prvak po trojno maščevanje

Kolesarstvo

9:42 0

Kolesarstvo

9:42 0

Mož, ki bo ugriznil v kislo smučarsko jabolko

Alpsko smučanje

7. Mar 2026 4

Alpsko smučanje

7. Mar 2026 4